Počitnice z Guidom in Alexom

Kot po naključju, se pri sobložanih  - Maša in piskec - pojavljajo teme o prebranih knjigah. Dovolj, da zdrma tudi mene, in da kakšno rečem, oziroma napišem na to temo. Ker sem svojo domačo nalogo v zvezi z »bralno značko« že zdavnaj opravila, (ja, tudi Dostojevski in Tolstoj, pa pred njima še vsi ostali do starih Grkov nazaj, so prišli na vrsto) si zdaj lahko privoščim, da se družim tudi s kakšnimi –literarno- manj pomembnimi junaki, kot sta na primer Guido Brunetti in Alex Cross, tipa, ki sta jih v svojih delih ustvarila Donna Leon in James Patterson. Jasno, da gre za kriminalke. In oba sta seveda »mahera« na svojem področju. Prvi kot policijski komisar razrešuje svoje primere v Benetkah, drugi pa kot forenzični psiholog v  Washingtonu D.C. In jasno, da jima dela nikoli ne zmanjka. In tako nastajajo nove in nove zgodbe, ki jih jaz, nesojeni »spešl-ejđent-ef-bi-aj«,  seveda ne morem izpustiti iz obveznega čtiva.

Res imam taka obdobja, ko jih kar požiram. Bi skoraj lahko rekla, da jih Leonova in Patterson ne folgata pisat. No ja, saj vmes vskoči tudi kakšna Kay Scarpetta, izpod peresa Patricie Cornwell, če je sila, tak da se scena bistveno ne spremeni.

No, kot vidim pri piskecu, bi alternativa lahko postalo prebiranje te literature še v angleščini, (mislim, ker ne uspevajo prevajat dovolj hitro za take, kot sem jaz, ane…) samo nisem prepričana, da bi mi bilo potem vse tako razumljivo. In bi lahko sfalila kak pomemben indic… Mah, bo treba ostat še pri kaki drugi literaturi. Saj se najde. Vedno se še kaj najde. In tudi zato so fajn tile blogi, ker zanimivih idej nikoli ne zmanjka.