četrtek, 11. september 2008

Pisike

To že vedo vsi, no ja skorajda vsi. Ali imam v žepu več kulijev (kar se zgodi redkokdaj, pa ne me vprašat kje jih poberem) ali pa nobenega (pa ne me vprašat kje sem jih pustil) , redkokdaj samo enega ( pa ne me vprašat, zakaj je nisem kje izgubil ali kje "dobil").

Vsekakor je iskanje mojega pisala postal moj drugi šport in to celo na delovnem mestu. Ok do sem vse vredu, ampak ne vem zakaj je toliko različnih minic. Ene dalše druge krajše, tretje tanjše, četrte debelejše. Pa saj ni potrebno praviti, da nobena ne paše, kljub veliki količini rezervnih delov (hm, le kje sem jih dobil??) mar ne?


V posmeh vsemu temu pa zadnjič v papirnici zagledam penkalo, če koga mika,da bi mi jo kupil naj raje kar pozabi, bi me preveč žrlo, če jo ne bi našel!

 



 Se oproščam, če je slika nejasna, naj vam šepnem na uho cena je 2500€!

1 komentar:

  1. ahhhhhhhhhh sam moreš pa priznat, da ga ni čez klasično nalivno pero.... kolk čara, tolk lepote in vse tiste dolge strani, ki smo jih včasih z njimi popisali v zvezkih al pa svojim dragim osebam .... kje so časi, ko smo ljudje še znali PISAT

    OdgovoriIzbriši