Nedelja dva tedna pred Ptujski malim maratonom sem planiral dolg tek. Čisto preprosto kot ponavadi, nič posebnega pač. Tokrat sem prvih pet km opravil kot ogrevanje 3 min teka sem kombiniral z minuto hoje. Zakaj tako, mogoče kdaj drugič, a po opravljenem ogrevanju sem se podal na svoj predviden trening. Če sem pričakoval, da mi bo ogrevanje prineslo nekoliko višjo hitrost sem se globoko motil. Nikakor mi ponovno ni šlo, govorim seveda o tempu. Kot letošnji cilj sem si zadal ,da pretečem polovičko v času pod dvema urama, pa sem očitno še kar daleč od tega. Zadnje čase potrebujem za 18km dve uri, kar nekako kaže na to, da od lani sploh nisem napredoval.
Pa se mi seveda ob vsem tem postavlja cel kup vprašanj. Zakaj sploh govora o hitrosti, zakaj sploh hočem hitreje, a sem kaj sploh naredil, da bi bil hitrejši, mi je sploh treba tega, da se ženem dalje,višje in hitreje podobno kot športnik ki so končali z svojimi tekmovanji v Pekingu. Zakaj pa ne morem biti zadovoljen s časi ki jih dosegam (pa kdo sploh pravi, da nisem ) in zakaj sploh rinem na neka tekmovanja na katerih zasedem zadnja mesta, a je to sploh cilj mojega teka?
Nikakor ne. Še vedno je v ospredju užitek pri teku, še vedno neglede na čas neizmerno uživam ko tečem in dokler bo tako se ne bom obremenjeval s časi. Naj mi bodo samo kot nekakšno vodilo kaj zmorem in nič več!!!!
Ejga, taki dvomčki, črvički in spodbudni zaključki so pa bolj moje sorte, tebi čisto nič ne pašejo. Kako te bom pa potem resno jemal, ko me boš trepljal po rami ob moji naslesdnji krizi?
OdgovoriIzbrišiVerjetno so nam takšne stvari do neke mere prirojene. Tud jaz sem se celo poletje prepričeval, da letos ne bo več nobenih tekmovalnih ambicij, ko se pa forma malo dvigne se pa spet najdejo kakšni izzivi. Hitrostni ali daljinski:))
OdgovoriIzbrišiEh, vsi smo krvavi pod kožo, odvisno je samo kako si kdo kaj vzame k srcu. Jaz si preveč ne :). Sicer pa Inot imaš še kako prav, novi izzivi so tisti ki nam dajajo (tekaško) dušo pa naj bo to v času ali razdalji!!!!
OdgovoriIzbriši