Od nič pa do...

Saj veste jutra so zame najbolši čas za tek. Odkar delam samo zjutraj ta jutra pogrešam, zato skušam nekako svežino jutranjih tekov nadoknaditi kar na dopustu. Tekaške stezice ob oblali naj bi spadale v ene izmed glavnih točk pri iskanju primernega kempa na našem dopustu.

A letos je ta točka kar izpadla. Kaj dosti sprehajalnih poti ob morju ni oz. jih sploh ni, vsekakor pa to ni povod, da ne bi tekel in to vsako jutro. Prvi dan sem se odločil in se podal v neznano, pa sem prišel kar do Hvara, na rivi sem se obrnil in vrnil nazaj. Ampak to ni nekakšna ravninska proga, ki bi nabijala moje prepotrebne km. Kar lep klanec je navzgor in tako tudi navzdol. 

Tako sem drugi dan našel ob poti kažipot ki je nakazoval nekaj popolno drugega. Vsekakor je pot samo navzgor nazaj pa navzdol, a se mi je vsedla v srce z svojim veličastnim pogledom. In tako vsaki da nabijam km navzgor in navzdol o užitkih teka po peščenih oblah pa si lahko samo mislim, pa nič zato super je!!

Pogled navzgor

 

In navzdol

 

Lepe morske pozdrave!