Jaz:"Ana, čez štirinajst dni je Anin tek, a greva?"
Ana:" Koliko pa se teče?"
Jaz:" Za tebe 600 m"
Ana:"Mogoče"
En teden nazaj
Jaz: "Ana, drugi teden je Anin tek. A greva?"
Ana: "Ne, ne da se mi!"
Jaz: "Hmm, zakaj pa ne?"
Ana: "Me preveč na šolo spominja."
Jaz:
Včeraj
Jaz: "Ana, jutri je Anin tek, kaj zdaj greva ali ne?"
Ana: "Eh ne, ne da se mi"
Jaz: "Ok, pol jaz tudi ne grem!"
Danes pri večerji
Ana: "Kdaj te je Anin tek?"
Jaz: "Ja danes zvečer ob šestih je bil."
Ana: "Škoda, pa ravno danes bi mi bilo!"
Jaz: "
"Ana: "Grem jaz raje v svojo sobo..."
Ja, z otroki je tako. Al ne vedo kaj bi radi, al pa še presneto vedo kako ga pihniti.
OdgovoriIzbrišijojjjjjjjj tole me je nasmejal do solz, sam pol me je pa kar stisnilo k sem se spomnila da bom jaz čez leta deležna non stop dvojen porcije takih pogovorov:)
OdgovoriIzbrišiJa, včasih bi jo človek najraje scotal za tiste njene čodre, pa se je treba kar stran obrnit in zadržat smeh, ko ga tako pihne.
OdgovoriIzbrišiTwini, po moje boš tega deležna še dosti prej, kot si misliš... :)
Mati@: ne vem, sam glede na to kak nas znajo že zdaj obračat se mi res rahlo zdi, da nas bo tole zeloooooooooooo hitro doletel:)). Pa kaj moremo, vse je treba skoz dat. Sam trenutno raje ne mislimo na to, rešujemo probleme sproti:))
OdgovoriIzbrišiHa, ha, ha! Ana, vse čestitke!
OdgovoriIzbrišiLisica mala... :)
Pri vaših si to lahko privoščim! :)
ah, te otroc. kako so prikupno pametni... dokler jih nimaš :)
OdgovoriIzbrišiMaša, dovolj je, da so od drugih... ;)
OdgovoriIzbriši