Tek po pameti

Nedeljski dopoldnevi so večinoma zame rezervirani za tek, daljši tek je ponavadi na vrsti. Zgodnje vstajanje mi ne dela problemov, tako da sem ponavadi najmanj do kosila doma, če ne prispem seveda že prej. A kaj je zgodaj v nedeljo zjutraj je seveda druga pesem. Ker zadnje čase delam samo zjutraj in tako bo očitno ostalo, se moj delavni dan začne ob 4:30 z vstajanjem in to je zame zgodaj. Tako je naše spanje med vikendom do 7 ure pravi balzam, če pa spimo do 8 ure pa smo že pozni, da pa bi vstajal ob štirih kot nekateri pa definitivno odpade.

In tako se je zgodilo danes, vstajanje ob 8 uri se je izkazalo za pozno, napovedovala se je vročina, ki sem jo še kako čutil. Že po pretečenem kilometru sem vedel, da današnji predvideni 18 km tek odpade. Težke noge, sopara so naredile svoje. Bombažna majica je bila hitro prepojena (ja zakaj sem le tekel v njej?), pijača ki sem jo imel zraven pa je tudi hitro kopnela. Ogromno sem hodil, nikakor mi ni šlo. Nima smisla pretiravati sem si dejal. Pri mejnem prehodu Cmurek sem lepo zavil desno in tekel ob Muri proti domu. Kljub temu sem odtekel 12 km, enostavno zato ker sem moral priti do doma, če bi bila kje bližnjica bi jo sigurno uporabil. A žal je ni. Tek v senci gozdov ob Muri mi je dal malo krila in ohladitve a še vedno je bilo peklensko vroče. Se mi zdi, da je bil to eden najtežjih tekov v mojem življenju, vsekakor pa težji kot tisti v Radencih, da sploh ne govorim o lahkoti teka pred enim tednom.

Vsekakor bom moral nekaj spremeniti. Tek v poznih večernih urah bo verjetno pravšnji v prihajajočem poletju, kolo pa je lahko tudi pravšnja alternativa. Po pravici povedano se mi kolesarjenje že kar nekaj lušta :)