Blato, zvončki in mušice

Enotedenskega tekaškega posta je z današnjim dnem definitivno konec. Prehlad, ki me je dajal je bil močnejši od moje volje, da bi odšel teč, pa saj veste vsak izgovor je dober. Tudi službene obremenitve so večje kot v prejšnji službi ali pa me je samo premagoval prehlad ;)

Ne glede na vse sem se danes le pobral skupaj in šel. Bregove ravno nisem hotel po enem tednu neteka obdelovati, zato sem se odloči za pot ob Muri vse do Roock Seea na Avstrijski strani, dobrih 13 km je naneslo.

Pot ob Muri ki so jo včeraj uspešno oddelali  osvajalci Šentiljske poti v tekaški izvedbi je bila v nasprotju od včeraj precej blatna na jasi pred Tratami pa prva katastrofa. Blato skorajda do gležnjev, še hoditi se ni dalo normalno. Zvončkov ob poti pa že sedaj ogromno, tudi lani so bili ob takem času, očitno je po novem  začetek februarja pravi čas ,da pokukajo na plano. Če je rast zvončkov v tem času izgleda normalno, pa je druga zgodba mušice. Alo v začeteku februarja pa pojem prve mušice pri teku. Kar naenkrat se ob ribniku pojavi roj mušic in seveda se je njihovo število drastično zmanjša, so preprosto ostale v mojih usti.

Ja pa še moj tempo, da ne bodo samo drugi mislili, kako so  samo nekateri počasni 7:30 je za bazo kar izvrstno ;) . V resnici pa so me danes hudičovo bolele noge, utrujen pa sem bil  tako, kot da sem obdelal mali maraton. Bo drugič bolje :)