Ko mi ni pa grem

Ma danes sem resnično bil polno zaseden z organizacijo Sladkih6. Celo jutranji tek sem izpustil, pa saj sem že to omenil v prejšnjem postu. A to je bil pač lep izgovor. Zjutraj se mi resnično ni dalo, sej je bilo še tako lepo potegniti kakšno urco ki jo ponavadi pač ne (dopust in počitnice pač).

Popoldan si pa rečem, da ima  že tako vsega vrh glave in tek bi bil prava sprostitev za to. Pa mi ni in ni bilo, edina pot je bila od računalnika do televizije in nazaj, aja pa še vmes do hladilnika. Madonca apetit pa mam res kot konj ne pomnim da bi kdaj imel takšnega, vse kar vidim pojem ;). So na TF forumu povedali, da se telo tako pripravlja po polmaratonu na novo obremenitev. Samo moje telo očitno misli, da bom drugo soboto pretekel najmajn 100 km , moja glava pa bi bila zadovoljna kar z 42km. ;)

No in tako je bilo vse do večera ni in ni mi bilo. Pa kaj saj ne bi bilo prvič, da bi spustil predvideni tek. Pa pravim Marjetki naj mi reče da naj grem ona pa meni eh nena hodi. No toliko o motivaciji in spodbudi ;) . Pa si na koncu rečem, da mi tako ni , da kar grem. In sem šel. Par krogov bom že pretekel si rečem, na koncu pa se jih je nabere deset. In to v čisto počasnem pogovornem tempu kot naj bi jih tekel na Sladkih6. Uro in osem minut sem porabi, če mi bo uspelo tako teči drugo soboto lahko resnično upam na 42 km razdaljo. A eno so cilji drugo je realnost. no bomo videli.

Aja Wega pa še to. Z najinim pogovornim tekom na Sladkih6 ne bo nič. Saj pogovorno bova že lahko tekla, a pločnik je preozki, da bi lahko tekla drug ob drugem. Sicer bi lahko tako tekla, a potem naju nebi mogli prehitevati hitrejši. ;)