Ko mi je pa ne grem

Sem pred kratkim pisal o tem kako je ko mi ni pa grem, dandanes pa je ravno obratno in za to je predvsem krivo vreme, kaj vreme letni čas pač. Jutranja megla ki se vleče in temperature pod lediščem mi nikakor ne dajo, da bi odšel teč. Saj obstajajo tudi kakšni norci, ki si to privoščijo, a sam pač še tega predalčka pač nimam pospravljenega.

Nekako me je v podzavesti kar strah zime, pa to ne kar tako. Vedno je bila zima tista zaradi katere sem prekinil svojo športno dejavnost. Se polenil, obležal na fotelju, ali bolje rečeno presedlal pred računalnik, saj tega zadnjega je tako ali tako veliko preveč, a tek me je vsaj za nekaj časa odgnal vstran od računalniško internetne odvisnosti.

Sicer pa če pogledam malo nazaj saj sploh ni slab teden za menoj, kar nekaj kratkih tekov, en dolgi hribovski 15 km v soboto do Zg. Velke se ne sliši slabo, a ti teki so bili v normalnih razmerah. V mrazu pa se mi res ne da teč, megla pa še bolj zabija moje navdušenje nad bilo kakšno rekreacijo na prostem. Globoko razmišljam, da bi vsaj enkrat tedensko odšel vsaj v fitnes. Malo razgibavanja na trenažerjih potem pa potenje na tekalni in kolesarski pripomočkih bi verjetno zadostovalo, da prebrodim dneve in tedne ko mi mraz preprečuje zunanje aktivnosti .

Sicer pa je v nedeljo Barbara. Se že veselim. To so stvari ki vlečejo naprej. E-kipa srčnih si je zastavila zelo konkretni cilj in sicer da: "prvi pride na cilj pred zmagovalno četverico in zadnji pride na cilj še pri dnevni svetlobi". A nam bo uspelo ???

Wega ti si prava faca!!! :)