Antipoliglot

Danes popoldan, kraj kjer ponavadi preživim osem ur dnevno oz. štirideset ur na teden. Okvaro že nekaj tedno starega (novega) italjanskega stroja pride popravljati monter, Italijan logično. Odpravil naj bi napako, zvačer odšel spat v enega izmed hotelov, jutri pa pride še dokončno stestirat stroj in odide domov, ali pač kam drugam. Ne vem.

Ok, za odpravo napke ne potrebujemo kaj dosti govorenja, roke me še sedaj bolijo. Da bi šel v hotel in da pride še jutri nazaj ga še razumem, nazaj mu kaj dosti ne znam povedati. On namreč govori italijansko, angleško, francosko, špansko, slovensko pa ne. Jaz pa zelo zelo, kaj zelo praktično nič nemško. Zdaj pa se sporazumevaj.

Pripeljem ga do hotela. Izstopiva vsak iz svojega avta on pa ojoj in maha z glavo in rokami. Hotel mi je povedati, kako pa bo jutri prišel nazaj. Ja najprej desno pa ravno pa spet desno v krožišču okoli, pa ravno, pa na hitro cesto pa desno na odcepu, pa levo v prvem križiču kjer je vse razrito tu boš nas našel. Hmm, če bi mu tako povedal ne bi vedel, če pa bi mu prevedel v moj antipoliglotski jezik pa bi verjetno že kje na norveškem ven prišel.

Tako grem z njim v recepcijo hotela, kjer mi velikodušno pomagajo. Hvalabogu, tam znajo vse jezike, no za španščino in francoščino ravno nisem siguren, italjansko tudi ne, no v glavnem so ga obdelali v angleščini. Sem jih prosil naj mu jutri tudi oni poskusijo razložiti kako naj pride do nas. Celo karto so mu dali in vrisali pot. Upam, da bo našel.

A mi ni učiteljica nemščine v srednji šoli dejala, da mi bo še žal, ker se nisem (na)učil nemškega jezika. SE je motla, danes mi ne bi prišel nič prav saj nemško monter ni znal. :)

A se ta moja, tupa za učenje jezikov trda glava, kdaj omehčala in na "stara leta" kaj naredila v tej smeri ???